Grenlandski premier Trumpu: Dovolj je

"Zdaj je dovolj. Nič več pritiska. Nič več namigovanj. Nič več fantazij o priključitvi. Odprti smo za dialog. Odprti smo za razpravo. Vendar se mora to zgoditi po ustreznih kanalih in ob spoštovanju mednarodnega prava," je v nedeljo zvečer na družbenem omrežju Facebook zapisal Nielsen.

Dodal je, da je sedanja in ponavljajoča se retorika ZDA "popolnoma nesprejemljiva", povezava z Venezuelo in vojaško intervencijo pa ni zgolj napačna, temveč "nespoštljiva". Nielsen je že v preteklosti opozoril, da o Grenlandiji odločajo samo njeni prebivalci.

Izjave premierja prihajajo po novih ameriških pritiskih in namigovanjih o priključitvi Grenlandije. Minuli konec tedna je žena svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, Katie Miller, po sobotni vojaški operaciji ZDA proti Venezueli na omrežju X objavila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in zraven pripisala "Kmalu".

Trump: Grenlandsko ozemlje resnično potrebujemo

Trump je medtem v pogovoru za medij The Atlantic dejal, da ZDA grenlandsko ozemlje "resnično potrebujejo". V nedeljo je na krovu predsedniškega letala Air Force One ta cilj znova poudaril: "Grenlandijo potrebujemo z vidika nacionalne varnosti, česar Danska ne bo mogla storiti."

Danska je v nedeljo opozorila ZDA, naj prenehajo "groziti" Grenlandiji. Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ZDA, naj ustavi grožnje zgodovinskemu zavezniku, drugi državi in drugemu narodu, ki je jasno povedal, da ni na prodaj.

Trump je sicer v preteklosti že večkrat dejal, da želi Grenlandijo priključiti ZDA. Do korakov njegove vlade v tej smeri, vključno z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo, so bili kritični tako na Danskem kot v EU.

Iz Bruslja in Evrope izrazi podpore Grenlandiji

V odzivu na grožnje predsednika Trumpa je Evropska komisija danes sporočila, da Evropska unija od svojih partnerjev pričakuje spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti.

"EU bo še naprej zagovarjala načela nacionalne suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja," je povedala tiskovna predstavnica Komisije Anitta Hipper.

Po besedah Hipper Bruselj z zagovarjanjem omenjenih načel ne bo prenehal zlasti, ko je "ogrožena ozemeljska celovitost države članice EU" - v tem primeru Danske.

Nasprotovanje aspiracijam Trumpove administracije so danes med drugim izrazili Združeno kraljestvo, Francija, Norveška, Švedska, Finska in baltske države, poročajo tuje tiskovne agencije.

"O prihodnosti Grenlandije odločata Grenlandija in Kraljevina Danska - in samo Grenlandija in Kraljevina Danska," je poudaril britanski premier Keir Starmer. "Grenlandija pripada Grenlandcem in Dancem in oni morajo odločiti, kaj bodo z njo naredili," pa je za televizijo TF1 povedal predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Pascal Confavreux.

Podobna sporočila podpore so Grenlandiji in Danski namenili tudi norveški premier Jonas Gahr Store, švedski premier Ulf Kristersson, zunanji ministri Litve, Latvije in Estonije ter finski predsednik Alexander Stubb. "Nihče ne odloča za Grenlandijo in Dansko razen Grenlandije in Danske same," je sporočil Stubb, ki sicer velja za nekoga, ki s Trumpom goji tesne vezi.

"Ker je Danska članica Nata, bi moral Grenlandijo načeloma braniti tudi Nato," pa je med obiskom v Litvi na to temo povedal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Dodal je, da se mora o morebitni "krepitvi obrambnih prizadevanj" v zvezi z Grenlandijo razpravljati v okviru zavezništva.